Kaj je (človeški) glas?
S katerimi govornimi organi (govorili) tvorimo/delamo glasove?
Kaj je fonem?
Kaj je črka?
Črka je pisno znamenje za določen glasnik.
Pisava je tip črk za dani jezik.
Slovenci zapisujemo svoje glasnike s 25 črkami.
Slovenci zapisujemo svoje glasnike s 25 črkami.
Te črke so iz pisave, ki jo imenujemo gajica. Poimenovana je po Ljudevitu Gaju, ki si je izmislil posebna znamenja za šumevce (strešice na s, z, c).
Pravzaprav je ta pisava vrsta latinice, ki ima še dodatna znamenja za š, č, ž.
Latinica je nastala okoli 3. stoletja pred našim štetjem, izmislili pa so si jo Rimljani za zapis latinščine.
Kaj so naslonke?
Tvoje prve naloge - http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/019_glasovi/glasovi_nove_naloge_1.html. Veselo na delo :)
V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov ali fonemov in jih zapisujemo s 25 črkami (grafemi).
Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike.
Izgovarjamo jih z govornimi organi – govorili.
Samoglasniki ali vokali so glasovi največje odprtostne stopnje, kar pomeni, da je pri tvorjenju teh glasov govorna cev najbolj odprta.
Poznamo 8 samoglasniških fonemov (i, e, ε, a, ∂, ɔ, o in u), ki jih zapisujemo s 5 črkami.
Vsi samoglasniki so zveneči, saj pri tvorjenju teh glasov glasilke vibrirajo.
Samoglasniki so v slovenskem jeziku zlogotvorni glasovi, kar pomeni, da so nosilci zlogov.
Glede na položaj tvorjenja v govorni cevi jih zapišemo v samoglasniškem trikotniku.
Vsi samoglasniki niso enako močno izgovorjeni; nenaglašene izgovarjamo tišje, naglašene pa močneje in glasneje.
Večina besed je naglašena z enim naglasom(enonaglasnice), nekatere imajo več naglasov (večnaglasnice), druge pa so brez naglasa (naslonke, breznaglasnice).
Breznaglasnice ali naslonke so besede brez naglasa: eno- in večzložne oblike pomožnega glagola biti (sem, si, je, bova), eno- in nekateri večzložni vezniki (in, pa tet, ampak) eno- in večzložni predlogi (s, pri, ob, izpod, zaradi), kratke oblike osebnega zaimka in povratnega osebnega zaimka (te, mi, nas; se), nekateri členki (še, že).
V nekaterih primerih so naslonke lahko poudarjene.
Naslonke izgovarjamo skupaj z naglašeno besedo, ki jim sledi.
Naglašeni samoglasniki so glede na trajanje dolgi (á, é, ê, í, ó, ô, ú) ali kratki (à, è, ì, ò, ù); nenaglašeni samoglasniki so vedno kratki (a, e, i, o, u, ∂).
Za naglaševanje samoglasnikov uporabljamo naglasna znamenja:
– ostrivec (dolg samoglasnik, pri e in o zaznamuje tudi ožino),
– krativec (kratek samoglasnik),
– strešica (dolg samoglasnik, pri e in o zaznamuje tudi širino):
Kaj so naslonke?
Tvoje prve naloge - http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/019_glasovi/glasovi_nove_naloge_1.html. Veselo na delo :)
V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov ali fonemov in jih zapisujemo s 25 črkami (grafemi).
Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike.
Izgovarjamo jih z govornimi organi – govorili.
Samoglasniki ali vokali so glasovi največje odprtostne stopnje, kar pomeni, da je pri tvorjenju teh glasov govorna cev najbolj odprta.
Poznamo 8 samoglasniških fonemov (i, e, ε, a, ∂, ɔ, o in u), ki jih zapisujemo s 5 črkami.
Vsi samoglasniki so zveneči, saj pri tvorjenju teh glasov glasilke vibrirajo.
Samoglasniki so v slovenskem jeziku zlogotvorni glasovi, kar pomeni, da so nosilci zlogov.
Glede na položaj tvorjenja v govorni cevi jih zapišemo v samoglasniškem trikotniku.
Vsi samoglasniki niso enako močno izgovorjeni; nenaglašene izgovarjamo tišje, naglašene pa močneje in glasneje.
Večina besed je naglašena z enim naglasom(enonaglasnice), nekatere imajo več naglasov (večnaglasnice), druge pa so brez naglasa (naslonke, breznaglasnice).
Breznaglasnice ali naslonke so besede brez naglasa: eno- in večzložne oblike pomožnega glagola biti (sem, si, je, bova), eno- in nekateri večzložni vezniki (in, pa tet, ampak) eno- in večzložni predlogi (s, pri, ob, izpod, zaradi), kratke oblike osebnega zaimka in povratnega osebnega zaimka (te, mi, nas; se), nekateri členki (še, že).
V nekaterih primerih so naslonke lahko poudarjene.
Naslonke izgovarjamo skupaj z naglašeno besedo, ki jim sledi.
Naglašeni samoglasniki so glede na trajanje dolgi (á, é, ê, í, ó, ô, ú) ali kratki (à, è, ì, ò, ù); nenaglašeni samoglasniki so vedno kratki (a, e, i, o, u, ∂).
Za naglaševanje samoglasnikov uporabljamo naglasna znamenja:
– ostrivec (dolg samoglasnik, pri e in o zaznamuje tudi ožino),
– krativec (kratek samoglasnik),
– strešica (dolg samoglasnik, pri e in o zaznamuje tudi širino):
Ni komentarjev:
Objavite komentar